Je splošno uporabljena beseda lahko znamka?


Vir: Lemur Legal


Tako kot večina zakonodajnih ureditev registracije znamk tudi slovenski Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) ne dovoljuje registracije znakov, ki zgolj opisujejo produkte ali storitve. Tovrstni znaki so bolj znani kot “generični znaki”. Ali so splošno uporabljene besede lahko znamke? Ali moramo za registracijo znamke vedno uporabiti veliko domišljije?


Absolutne razloge za zavrnitev znamke ureja ZIL-1 v 43. členu. Gre za razloge, na podlagi katerih urad zavrne registracijo po uradni dolžnosti, torej četudi nihče ne vloži ugovora. Registracijo generečnih znakov ZIL-1 prepoveduje v b. točki 1. odstavka 43.člena, skladno s katerim se kot znamka ne registrira znak: “ki je brez slehernega razlikovalnega učinka”.


Namen tega zavrnilnega razloga je varovanje splošnega interesa, da se kot znamke ne registrirajo znaki, ki ne morejo opravljati temeljne funkcije znamke. Bistvo znamke je namreč v tem, da končnemu potrošniku ali uporabniki zagotovi, da na njeni podlagi določi izvor blaga ali storitve, in mu omogoči, da to blago ali storitev brez možnosti zmede razlikuje od tistih, ki so drugega izvora.


Znamke torej urad ne prizna, če ima besedni znak glede na prijavljeno blago oziroma storitve zgolj opisno naravo. Da bi ga potrošnik dojel le kot nek opis, podatek, dobeseden opis storitev ali blaga ali njihovega namena. Takih opazovalnih besed namreč povprečni potrošniki ne dojemajo kot znamko oz. razlikovalno ime, s katerim naj bi se označilo določeno blago oz. storitev, ampak zgolj kot običajen pojem, povezan z določenimi storitvami in blagom. Ker potrošnik v takih primerih ne more ločiti, kdaj je beseda oz. besedilo uporabljeno kot nek “splošen podatek” in kdaj kot “znamka”, taka beseda oz. besedilo ni primerno za razlikovanje blaga oz. storitev in ga ni mogoče registrirati kot znamko. Npr. za prodajo jabolk ne moremo registrirati besednega znaka JABOLKO. Za določanje opisnosti znamke je potrebno določiti, ali bo relevantna javnost dovolj neposredno in konkretno povezala izraz z blagom in storitvami, za katere je bila znamka prijavljena.


Nasprotno pa se lahko določena splošno uporabljena beseda kot znamka registrira, če besedni znak nima opisne narave glede na blago ali storitev, ki naj bi ga označeval. Tako se npr. besedni znak JABOLKO (ang. Apple) lahko uporablja za tehnološke izdelke. Beseda jabolko, o samih produktih namreč prav ničesar ne pove.


S kančkom domišljije torej lahko za znamko registrirate tudi splošno uporabljeno besedo, a le v kolikor jo boste registrirali za blago ali storitev, ki ni povezana z dotično besedo.


Če bi o možnosti registracije določenega znaka želeli izvedeti več, nam pišite na: info@lemur.legal.