Vir: Lemur Legal
Kaj je NFT?
“Non-fungible token” oz. NFT je kriptografski kovanec, ki predstavlja unikatna digitalna sredstva/imetja. Vsak NFT predstavlja edinstven zapis informacij na blockchain-u, ki služi kot dokaz o lastništvu določenega digitalnega elementa ali lastništva realnega sredstva, na katerega je vezan NFT. NFT tako lahko izkazuje lastništvo digitalne umetnine ali drugega avtorskega dela, digitalno identiteto, pa tudi lastništvo nepremičnine ali drugega realnega premoženja. V tem pregledu se bomo osredotočili na NFT v povezavi z digitalno umetnostjo in digitalnimi zbirkami.
“Fungability” oziroma zamenljivost je lastnost določenega instrumenta. Recimo bankovec za 100 EUR je enak drugemu bankovcu za 100 EUR. Torej sta med seboj popolnoma zamenljiva (“fungible”). Na drugi strani imamo primer neke diplome za končano fakulteto. Diploma ni enaka diplomi. Torej sta si dve diplomi med seboj nezamenljivi (“non-fungible”).
Včasih so bile zelo popularne kartonske kartice izdane v povezavi s posameznimi športnimi klubi in športniki. Tovrstne izdaje so bile ponavadi številčno omejene. Bolj so bile redke posamezne kartice, večjo vrednost so dosegale. Vrednost posameznih kartic je vezana tudi na serijsko številko, pod katero je bila izdana (recimo NFL je izdala 1000 spominskih kartic za legendarnega igralca Babe Ruth-a. Kartica z nižjo serijsko številko, recimo 1/1000, je ponavadi vredna več od kartice z višjo emisijsko številko, recimo 500/1000.
NFT (v eni izmed oblik) je digitalni ekvivalent tovrstnih “analognih” (papirnatih) kartic. Z nakupom NFT-ja posameznik postane lastnik določene digitalne stvaritve (na primer v primeru umetnine) oziroma lastnik realnega sredstva, če je sredstvo vezano na neko premoženje (na primer na nepremičnino). Izdajatelj izda na primer serijo 10.000 NFT v obliki videa (format JPG, MP4, GIF, itd.). Vsak NFT je označen z svojo serijsko številko.
NFT so izdani s pomočjo uporabe blockchain tehnologije. Gre za tehnologijo, ki preprečuje t.i. dvojno zapravljanje (“double spending”). Izziv zapisov v digitalni obliki je, da je kopija (npr. dokumenta, fotografije, avdio zapisa) vedno popolnoma enaka originalu, ne glede na število kopij, ki jih naredimo. Če želimo torej v digitalni obliki prenašati določeno informacijo (npr. lastništvo na hiši, digitalni denar, itd.), potemo imamo kot imetnik ali prejemnik izziv kako zagotoviti, da lastnik nepremičnine ne prenese lastništva na več pridobiteljev, kar v analogni obliki ne bi mogel storiti, ker to preprečuje uporaba zemljiške knjige. Izziv prenosa informacije, ki je zapisana v digitalni obliki, brez možnosti neavtoriziranega kopiranja te informacije, uspešno naslavlja blockchain tehnologija.
Opisani način izdaje NFT na blockhainu, ki daje imetniku NFT dokaz o lastništvu te digitalne umetniške stvaritve, ustvarja t.i. redkost (“scarcity”). Prav ta pojav je ključen element tudi pri ustvarjanju vrednosti umetnin v tradicionalni industriji. O ustvarjanju vrednosti NFT pa več v nadaljevanju.
Kaj je možno dati v NFT?
NFT se med seboj razlikujejo glede svoje vsebine, pa tudi glede pravic, ki iz imetništva NFT izhajajo. V NFT je možno dati različne video, avdio in druge vsebine. NFT so statični ali dinamični. Statični NFT so digitalizirana umetniška dela, brez animacij. Izda se jih v enem izmed formatov: JPG, PNG, PDF, itd. Dinamični NFT so zapisani v formatih, ki omogočajo določeno obliko animacije oziroma omogočajo zapis video/avdio vsebin. Gre za naslednje formate: MP4, GIF, MP3, Wav, itd. Trenutno je največ NFT v formatu JPEG ali GIF. Trend v NFT industriji gre v smeri dinamičnih NFT.
Na imetništvo NFT se lahko vežejo tudi določene pravice. Imetništvo NFT daje imetniku ekskluzivni dostop do določenih posebnih vsebin oziroma predčasni dostop (imetniki NFT lahko do določenih vsebin dostopajo prej, kot ostali člani skupnosti) - t.i. “access NFT”. Nekateri NFT, ki so ponavadi povezani s t.i. decentraliziranimi avtonomnimi orgaizacijami (»decentralised autonomous organisations«), omogočajo imetniku sodelovanje pri sprejemanju določenih odločitev v povezavi s skupnostjo (NFT kot podlaga za glasovalno pravico) - t.i. “governance NFT”. In nenazadnje, kar je hkrati tudi najpogostejša pravica vezana na NFT, je pravica do sodelovanja pri razdelitvi prihodka iz naslova vsake nadaljnje prodaje NFT - t.i. “NFT royalties” (o tem pišemo v nadaljevanju).
Zakaj imeti NFT (motivacija za imetnike)?
Imetništvo NFT izkazuje lastništvo digitalne stvaritve, ki je predmet NFT. Na podoben način kot je nekdo lastnik umetnine v fizični obliki. Obstajajo digitalne galerije, ki imetnikom NFT omogočajo razstavljanje svojih NFT (primer take galerije je “Lazy”). Lastništvo nad NFT je najpomembnejši motivator za nakup zbirateljev NFT in najbolj zvestih članov posameznih skupnosti, ki se gradijo okoli NFT.
V primeru, da je NFT oblikovan na način, da imetniku daje določene pravice (npr. ekskluzivni dostop do vsebin, glasovanje), je imetništvo takega NFT motivacija za najbolj aktivne člane skupnosti.
Kot je predstavljeno v ndaljevanju dokumenta, vrednosti NFT dosegajo tudi več milijonov USD. Nakup NFT je tako lahko tudi špekulativne narave. Verjetno je za precejšen delež imetnikov NFT ravno to prava motivacija za nakupe.
Zakaj izdati NFT (motivacija za izdajatelje)?
Motivacija korporacij
Motivacija za izdajo NFT je drugačna od opisane motivacije imetnikov. V prvi vrsti je seveda odvisno kdo je izdajatelj posameznega NFT oziroma zbirke NFT. Večja globalna podjetja (npr. PepsiCo, Nike, Adidas) so izdala svoje zbirke NFT z namenom krepitve svoje blagovne znamke. S tem svojim kupcem jasno pokažejo, da so v koraku s časom.
Digitalna umetnost in pasivni prihodek
V primeru, da gre za NFT vezane na digitalno umetnost, je primarna emisija način prodaje teh digitalnih umetniških del. Izdajatelj tako dobi prihodek iz naslova prodaje ob sami emisiji NFT (lahko si ta prihodek s kom deli). Lahko pa se v programsko kodo zapiše pravilo, da je izdajatelj upravičen do dela prihodka iz vsake nadaljnje prodaje NFT.
NFT temeljijo na t.i. pametnih pogodbah. Gre za samoizvršljivo programsko kodo - v kodo se zapiše določena pravila, ki se potem ob nastanku določenih okoliščin samodejno izvršijo. Pametne pogodbe tako med drugim omogočajo, da se v NFT vpiše pravilo glede razdelitve prihodkov pri primarni izdaji (ko se NFT izda) in pri sekundarnem trgovanju (ko si imetniki med seboj prodajajo NFT). Primer:
Avtor umetniške stvaritve (npr. glasbe) in glasbena agencija si razdelita prihodke iz naslova primarne izdaje v razmerju 80:20.
Pri vsaki nadaljnji prodaji določenega NFT, avtor dobi 2,0% vrednosti transakcije in agencija 1,0% vrednosti transakcije.
Vsa ta nakazila potekajo avtomatično, brez poseganja človeka v transakcije. Prejemnik prihodka iz naslova NFT (npr. avtor) ima odprt kripto račun, kamor se stekajo prihodki, plačani v kripto valuti (npr. Ethereum ali Solana), vsakokrat ko se opravi prenos NFT. Na opisani način se za izdajatelja NFT (in druge deležnike) ustvari trajen pasivni prihodek.
Digitalni ekosistemi
Že nekaj časa smo priča vzpostavljanju vzporednih digitalnih svetov. Second Life je začel nastajati že leta 2003. Decentraland in Sandbox sta novejša. Svoj digitalni svet ustvarja tudi Epic games s svojo igro Fortnite. Podobnih digitalnih ekosistemov, ki jih označujemo tudi s pojmom »metaverzum« (oziroma »metaverse« po angleško) je še kar nekaj. V teh ekosistemih kriptovalute, vključno z NFT, predstavljajo temeljne gradnike. NFT so lahko vezani na določena sredstva znotaj teh ekosistemov. Recimo nakup stolpnice v Decentralandu se opravi na način, da se kupi NFT, na katerega je vezano lastništvo te stoplnice. Samo v enem tednu v decembru 2021 je bilo v ptirih različnih metaversih kupljenih za 106 milijonov dolarjev virtualnih nepremičnin.
Nakup NFT
Največje platforme za izdajo in trgovanje z NFT so Nifty Gateway, SuperRare, Rarible, OpenSea, Coinbase (kmalu) in Solanart. Obstaja še nekaj drugih platform, ki izdajajo svoje NFT zbirke (npr. NBA Top Shot). Pri večini od omenjenih gre za decentralizirane borze, kjer je potrebnega kar nekaj tehnološkega znanja, da se lahko vzpostavi pogoje (npr. kreiranje kripto denarnice in povezava denarnice z borzo) za nakupe in prodaje. Uporabniška izkušnja ni uporabniku prijazna. S tem ko so začele svoje NFT trge odpirati centralizirane kripto borze (Binance, Coinbase), se bo uporabniška izkušnja vsekakor izboljšala in bo nakup NFT potekal po podobnem procesu, kot vsak spletni nakup.
Primeri izdanih NFT in njihove vrednosti
Crypto Punks, serija 10.000 izdana leta 2017, cena posameznih NFT zapisana v sliki (1,5 mio USD - 7,6 mio USD). Avgusta 2021 je bilo v enem dnevu sklenjenih za 143 mio USD transakcij med imetniki teh NFT. NFT so bili izdani brezplačno, prihodki so bili ustvarjeni iz nadaljnjega trgovanja med imetniki.
Crypto Kitties, serija izdana leta 2017, najvišja cena za eno mucko je bila 172.000 USD (takrat 600 ETH).
Bored Apes, serija 10.000 izdana, najvišja cena za eno opico 2,9 mio USD (september 2021), oktobra 2021 opica z zlato dlako (manj kot 1% opic ima zlato dlako) prodana za 3,4 mio USD. Spletna stran kluba: LINK
Beeple, izdaja marec 2021. Statični NFT (kolaž 5000 digitalnih podob, ki jih je umetnik ustvarjal 5000 dni), prodan za 69 mio USD.
Beeple, izdaja februar 2021. Dinamični NFT, prodan za 6,6 mio USD. Povezava do NFT: LINK
Ostali primeri izdaje NFT:
Velikost trga NFT in cene NFT
V letu 2020 so zabeležili za $56M prodaje in več kot $972M prodaje v prvi polovici leta 2021, kar predstavlja 5.404% rast v primerjavi s prvo polovico leta 2020.
NFT- ji se prodajajo po različnih cenah, od nekaj $ do $69M, za kolikor se je prodal do sedaj najdražji NFT. Cena je odvisna od tega, koliko NFT-jev z določeno vsebino se izda, in predvsem od zanimanja za določen NFT.
Trenutno daleč največji trg NFT je nastal okoli “digital collectibles” (3,7 mrd USD v letu 2021). Sledi “gaming” in “art”.
Najbolj uspešni izdajatelji (umetniki): Beeple (140 mio USD), Pak (40 mio USD), Fewocious (20 mio USD, Trevorjonesart (20 mio USD), XCOPY (18 mio USD), Maddogjones (18 mio USD).